Miši in podgane
Hišna miš (Mus musculus)
Življenje hišne miši je pogosto povezano z ljudmi, kjer povzroča škodo na posevkih in shranjenih živilih. Izredno pomembna je tudi za laboratorijske poskuse in je najbolj pogosto uporabljen gensko spremenjen laboratorijski sesalec.
Dolžina telesa odrasle miši od smrčka do začetka repa meri 7,5 – 10 cm, rep pa je dolg 5 – 10 cm. Težka je običajno 10 – 25 g. Barva kratke dlake je različna: od bele do sive ter od svetlo rjave do črne, trebuh pa je vedno svetel. Iztrebki so črnkasti in podolgovati, veliki približno 3 mm in imajo močan vonj po plesni.
Hišne miši so dobri skakalci, plezalci in plavalci. Najbolj dejavne so ponoči. Živijo v različnih skritih krajih, ki so v bližini virov hrane. Hranijo se predvsem z rastlinskimi snovmi, vendar jedo tudi meso in mlečne izdelke. Potrebujejo izredno malo vode, zadostuje že vlaga v hrani.
Rjava ali siva podgana (Rattus norvegicus)
Rjava podgana, ki je znana tudi pod imenom norveška podgana, je dolga do 25 cm. Prav toliko meri tudi rep. Samci v povprečju tehtajo 350 g, samice pa 250 g, vendar izjemoma lahko tehtajo tudi 1 kg. Dlaka je groba in običajno rjave ali temno sive barve.
Jedo vse, najpogosteje pa se na njihovem jedilniku znajdejo žitarice. Najraje živijo v bližini ljudi, pogosto pa jih najdemo tudi na bregovih rek in v kanalizacijskih sistemih. Kadar so pogoji primerni, je samica breja do petkrat na leto, v leglu pa je običajno 7 mladičev, a se številka lahko povzpne do 14.
Črna podgana (Rattus rattus)
Dlaka črnih podgan je kljub njihovemu imenu lahko različnih barv, od črne do svetlo rjave barve s svetlejšo spodnjo stranjo. Tipičen predstavnik te vrste je dolg 15 – 20 cm, rep pa meri še dodatnih 20 cm. Je nočna in vsejeda žival, najraje pa ima zrnje in sadje. V primerjavi z rjavo podgano je slab plavalec, vendar je bolj okretna in boljši plezalec. V ustreznem okolju ima lahko trikrat letno po 10 mladičev. R. rattus živi približno 2-3 leta.
Črne podgane (ali njeni ektoparaziti) prenašajo različne patogene, med drugim tudi kugo (prek podganjih bolh), tifus, toksoplazmozo in druge.
Podgane so previdne živali in običajno uporabljajo iste poti. Če je njihova hrana na izpostavljenem kraju, kjer je ni mogoče hitro zaužiti, jo povlečejo do skrivališča. Imajo zelo dobro razvit čut za okus, ki jim omogoča odkrivanje nekaterih spojin, vključno s strupi pri zelo nizkih koncentracijah. Jedo skoraj vse vrste hrane, tudi mrtve in umirajoče pripadnike iste vrste.
