Insekti: muhe in ose, mravlje, stenice, ščurki, skladiščni insekti

Muhe

V razred Diptera spada okoli 78.000 vrst muh. Tiste, ki so za prehrambeno industrijo posebej pomembne, so Musca domestica (navadna hišna muha), Fannia canicularis (mala hišna muha), Calliphora spp. (modra steklenica), Lucilia spp.(zelena steklenica), Drosophila spp. (sadna ali vinska mušica) itd.
Ne smemo podcenjevati dejstva, da muhe ogrožajo naše zdravje, saj so prenašalke mnogih nevarnih mikroorganizmov, ki so povzročitelji najnevarnejših obolenj. S svojimi izločki, slino, iztrebki, dlačicami prenašajo povzročitelje respiratornih obolenj, infekcije urotrakta, akutnega gastro-enteritisa, kožnih in črevesnih infekcij ter parazitov. 
Življenjski ciklus muh je odvisen od temperaturnih pogojev in razpoložljivih količin hrane.

Ose

Ose so za človeka pravzaprav koristne, saj predstavljajo naravnega sovražnika drugim insektom, hkrati pa so žal tudi nadvse moteče in nadležne, predvsem pa so nevarne prenašalke povzročiteljev najrazličnejših obolenj tako kot muhe. So povzročiteljice nezgod, alergičnih reakcij in celo anafilaktičnega šoka.

Sršeni

Obstaja približno 20 vrst sršenov. V sršenjem gnezdu prevladujejo kraljice, ki so edine samice, ki se razmnožujejo. Sršenje delavke opravljajo osnovne naloge skupnosti, kot je gradnja gnezda, zbiranje hrane, hranjenje mladih sršenov in zaščita gnezda. Edina naloga samcev je parjenje s kraljico, po opravljeni nalogi pa v večini primerov poginejo. Sršeni napadejo le, kadar se počutijo ogrožene. Za nekatere ljudi so še posebej nevarni, saj so alergični na njihov strup. Čebelam predstavljajo naravnega sovražnika, saj lahko samica uniči

celotno čebeljo kolonijo, prav tako v bližini gnezda ne bo muh in drugih insektov.

Vrtna mravlja (Lasius niger)

Črne vrtne mravlje gnezdijo zunaj, vendar so pogosto prisotne znotraj prostorov z živili, kjer si iščejo hrano. So predvsem nadloga, čeprav je zaradi njih kontaminirano hrano treba zavreči. Uspešno nadzorovanje je odvisno od uničevanja mravljišč. To lahko storimo z uporabo insekticidov oz. insekticidnih vab.

Faraonska mravlja (Monomorium pharaonis)

Faraonske mravlje so približno 2 mm dolge in svetlorumenkaste barve. Infestacije so pogoste v neprestano ogrevanih stavbah, predvsem bolnicah, pekarnah, stanovanjskih objektih, hotelih in kuhinjah. Navajajo več kot 12 patogenih bakterij, ki so jih izolirali na faraonkah najdenih v bolnišnicah, vključno s Streptococcus pyogenesPseudomonas aeruginosa in Staphylococcus epidemidis. Posebno problematične so infestacije faraonk v operacijskih dvoranah in na intenzivnih oddelkih, kjer pogosto podcenjujemo resnost potencialnega prenašanja bolezni preko faraonk. Faraonke so vsejede. Hranijo se z obsežno paleto hrane, vključno z maščobo, proteini in ogljikovimi hidrati, ter z majhnimi insekti, čeprav imajo najraje sladko in visokoproteinsko hrano. Mravljišča je zelo težko odkriti in uničiti. Zelo uspešno jih lahko zatiramo z uporabo vab, ki jih uporabljamo glede na lokacijo infestacije.

Stenice

Stenice (Cimex lectularius) običajno živijo v vzmetnicah, saj imajo na ta način odličen dostop do hrane. Dnevne svetlobe ne marajo in so aktivne ponoči. Najpogosteje se prehranjujejo eno uro preden se zdani. Gostitelje napadajo med spanjem, privlači jih njihova toplota in prisotnost ogljikovega dioksida. Hranijo se približno enkrat na teden in kri sesajo približno pet minut. Ugrizov ne čutimo, saj ob ugrizu gostitelju vbrizgajo anastetik in antikoagulant. Po nekaj dneh na enem mestu običajno najdemo več ugrizov, ki so podobni ugrizom komarja, a trajajo dlje in zelo srbijo. Paziti moramo tudi, da zaradi praskanja ne pride do infekcije.

Življenjski ciklus

Stenice običajno najdemo v posteljah, lahko pa se splazijo tudi v pohištvo, preproge, knjige in telefone, kjer iščejo skrivališča. Gnezd ne delajo. Ker na dan lahko izležejo 4-5 jajčec, je pomembno, da se jih čim prej znebimo. Jajčeca in ličinke ter seveda odrasli insekti so vidni s prostim očesom. Jajčeca so mlečne barve in velika 1 mm. Pozorni moramo biti tudi na fekalne izločke, ki so temno rjave ali rdečkaste barve. 

Ščurki

Ščurki živijo v skupnostih, so vseješči, nočni insekti, ki oddajajo neprijeten značilen vonj. Podnevi se skrivajo v špranjah, v ceveh, ohišjih električnih motorjev, za letvicam in v shrambah. Prisotnost lahko opazimo zaradi značilnih krogličastih iztrebkov in neprijetnega vonja. Najbolj aktivni so tik pred zoro in tik po tem, ko se zmrači. Ščurki prenašajo različne patogene organizme, ki lahko povzročijo nastanek bolezni, čeprav je malo dokazov, da širijo infekcije. Na delih njihovih organov (npr. okončinah in tipalkah) so izolirali več kot 40 patogenih mikroorganizmov, vključno s Staphylococcus aureus in Salmonello typhimurium. Na ščurkih so izolirali tudi povzročitelja SARS-a (Sindrom akutnega oteženega dihanja), tuberkulozekoleregobavosti, grižetifusa ipd. Ščurke moramo uničevati, ker njihovi fekalni izločki, ostanki kapsul in mrtvice kontaminirajo hrano. Hrano kontaminirajo tudi, ko se levijo, saj odvrženi deli vsebujejo številne alergene, ki povzročajo alergične reakcije, astmo in druge bolezni.

V Sloveniji se srečujemo predvsem z naslednjimi štirimi vrstami ščurkov:

Orientalski ščurek (Blatta orientalis)

Življenje hišne miši je pogosto povezano z ljudmi, kjer povzroča škodo na posevkih in shranjenih živilih. Izredno pomembna je tudi za laboratorijske poskuse in je najbolj pogosto uporabljen gensko spremenjen laboratorijski sesalec.
Dolžina telesa odrasle miši od smrčka do začetka repa meri 7,5 – 10 cm, rep pa je dolg 5 – 10 cm. Težka je običajno 10 – 25 g. Barva kratke dlake je različna: od bele do sive ter od svetlo rjave do črne, trebuh pa je vedno svetel. Iztrebki so črnkasti in podolgovati, veliki približno 3 mm in imajo močan vonj po plesni. 
Hišne miši so dobri skakalci, plezalci in plavalci. Najbolj dejavne so ponoči. Živijo v različnih skritih krajih, ki so v bližini virov hrane. Hranijo se predvsem z rastlinskimi snovmi, vendar jedo tudi meso in mlečne izdelke. Potrebujejo izredno malo vode, zadostuje že vlaga v hrani.

Ameriški ščurek (Periplaneta americana)

Ameriški ščurek je največji ščurek, ki ga najdemo v hišah. Samice lahko izležejo do 150 mladičev na leto. Pri hrani ni izbirčen, je vse vključno z rastlinami in drugimi insekti. Radi živijo v toplih, temnih in vlažnih mestih, kjer je v bližini voda, zato jih najdemo v kanalizaciji in v kleteh okoli cevi in odtokov.

Rjavi ščurek (Supella Longipalpa)

Najdemo ga predvsem v kuhinji in shrambi, ker ima rad tople in suhe prostore pa je pogosto tudi v drugih sobah, npr. v spalnici. Rad se zadržuje na višjih policah in za slikami. V Sloveniji ga najdemo predvsem na Primorskem. Na pogled je zelo podoben nemškemu ščurku, vendar ima manjša jajčeca, ki so rumeno ali rdečkasto rjava. Od nemškega ščurka se razlikuje še po tem, da mu manjkata dve temni lisi na hrbtu in da leti. Velike razlike so tudi med spoloma. Samci so bolj vitki kot samice, poleg tega pa jim krila prekrivajo celo telo.

Skladiščni insekti

To je velika skupina insektov, ki napadajo živila v skladiščih, silosih, mlinih med transportom in proizvodnjo. Izpostavljena živila so: žita, moka, stročnice, suha hrana, oreščki, razne surovine itd. Prisotnost teh insektov ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje, lahko pa povzročijo veliko gospodarsko škodo.

Črni žitni žužek (Sitophilus granarius)

Odrasla žuželka: velikost 3-5 mm; rjave barve; glava je podaljšana v rilček, ob katerem sta tipalki enake dolžine kot rilček; par kril je zraščen po sredini in ne leti
Ličinke: velikost 3-4 mm; belkaste barve brez nog z rjavo glavo
Jajčeca: velikost 0,5 – 0,8 mm; belkaste barve 

Črni žitni žužek je pogost obiskovalec silosov v Sloveniji, najdemo pa ga tudi v kmečkih in podnih skladiščih. Teoretično ima lahko v enem letu 100 000 potomcev in spada med primarne škodljivce, kar pomeni, da napada še nepoškodovana zrna. Odrasli hroščki objedajo zrnje od zunaj, ličinke, ki se razvijajo v žitnih zrnih, poškodujejo zrnje od znotraj. Hrani se s pšenico, koruzo, ovsom, ječmenom, ržjo idr. Napadeno žito je zatohlo, njegova masa pa po končanem razvoju žužka pade skoraj na polovico. Zaradi metabolizma žužka se povečata vlaga in temperatura zrnja, s tem pa se olajša razvoj bakterij in gliv.

Žitni kutar (Rhyzopertha dominica)

Odrasla žuželka: velikost 2,5-3 mm; temno rjave do rjaste barve; glava je pokrita z nazobčanim ščitom, še bolj izrazito nazobčani pa so zadnji trije členi tipalk, pokrovke so prekrite z majhnimi vdolbinicami
Ličinke: velikost 3 mm; belkaste barve z rjavo glavo in tremi pari nog; zakopljejo se v rahlo poškodovano žito in pojedo notranjost
Jajčeca: velikost 0,5 mm; belkaste barve; nekoliko širša na enem koncu 

Rjavi hrošček doseže velikost do 3 mm in ima razvita krila, s katerimi lahko leta. Ličinke so pokrite z dlačicami in tako kot jajčeca bele barve. Tudi žitni kutar spada med primarne škodljivce. Ker ima dolgo življenjsko dobo, je zelo prilagodljiv in lahko leti, je gospodarska škoda lahko velika. Najhitreje se razvijajo pri temperaturi nad 30 °C, a vseeno lahko prezimijo v skladiščih po Sloveniji.

Zobati žitnik (Oryzaephilus surinamensis)

Odrasla žuželka: velikost 3-4 mm; sploščeno telo rjavkasto rdečkaste barve; pokrovke imajo brazde in vdolbine, tipalke sestavlja 11 členov, od katerih so končni trije razširjeni 
Ličinke: velikost 6 mm; rdeče rjave barve, ovalne oblike
Jajčeca: bela oz. brezbarvna in lepljiva, zato se nanje prilepi moka in jih težko opazimo

Najdemo ga v zanemarjenih skladiščih moke in zrnja, napade pa tudi suho sadje, makarone, sladkor, suho meso, tobak idr. Spada med sekundarne škodljivce, kar pomeni, da dodatno poškoduje že načeto žito. Največ škode povzročijo ličinke, ki izjedajo kalčke, sicer pa je za to vrsto značilen kanibalizem in jedo lastne ličinke in ličinke drugih vrst. Živijo lahko več kot tri leta. Tvorijo kokone.

Žitnik (Cryptolestes ferrugineus)

Odrasla žuželka: velikost 1,5-2 mm; sploščeno telo rdečkastorjave barve; dobro leti, tipalke so daljše od polovice telesa
Ličinke: velikost 3-4 mm; najprej bele, nato rumenkastobele barve z rjavo glavo in tremi pari nog
Jajčeca: velikost 0,8-0,9 mm; bele barve; podolgovata

Tudi žitnik spada med sekundarne škodljivce. Napada vse vrste zrnja in zrnatih proizvodov. Po svetu je zelo razširjen, dobro je prilagojen na mraz, lahko pa ga najdemo tudi v tropskih krajih. Pri višjih temperaturah dobro leti.

Veliki mokar (Tenebrio molitor)

Odrasla žuželka: velikost 12-17 mm; sploščeno telo rjave do črne barve; pokrovke imajo drobne brazde in vdolbine ter se nekoliko lesketajo, tipalke sestavlja 11 členov
Ličinke: velikost 27-30 mm; rumene barve s hitinskimi ploščicami na analnem delu
Jajčeca: velikost 1,5 mm; bele barve ovalne oblike, prekrita s sluzjo

Spada med največje in precej razširjene hrošče v slovenskih skladiščih, najdemo pa jih tudi v deblih dreves. Privlači jih svetloba. Njihov življenjski krog je traja dolgo (od 10 – 24 mesecev), vendar dobro prenašajo različno temperaturo in vlago.

Mali mokar (Tribolium confusum)

Odrasla žuželka: velikost 3-4 mm; sploščeno telo rdečkastorjave barve; pikčaste vdolbine na pokrovkah se zlivajo v brazde, tipalke sestavlja 11 členov in se na koncu postopoma razširijo
Ličinke: velikost 6-7 mm; rumene barve z izrastkoma na analnem delu

Samica v povprečju dnevno izleže 2-3 jajčeca, na katera se prilepi moka, zato jih težko najdemo. Nepoškodovanega žita praviloma ne napadajo, lahko pa jih najdemo tudi na grahu, fižolu, suhem sadju, začimbah, mlečni čokoladi, v herbarijih in muzejskih eksponatih. Ker se nahajajo v končnih izdelkih žitne hrane, povzročajo probleme v trgovinah ali doma.

Rjavi mokar (Tribolium castaneum)

Odrasla žuželka: velikost 3-4 mm; sploščeno telo rjavkasto rdečkaste barve; pokrovke imajo brazde in vdolbine, tipalke sestavlja 11 členov, od katerih so končni trije razširjeni 
Ličinke: velikost 6 mm; rdeče rjave barve, ovalne oblike
Jajčeca: bela oz. brezbarvna in lepljiva, zato se nanje prilepi moka in jih težko opazimo

Razvoj rjavega mokarja je močno odvisen od temperature. V svojem dveletnem življenju samica izleže 300 – 900 jajčec. V Sloveniji imajo običajno po dve generaciji na leto. Najbolj pogosto se pojavi v skladiščih zrnja in moke ter v proizvodnji krme za živino. Od malega mokarja ga ločimo predvsem po tipalkah, ki se pri malem mokarju postopoma razširijo, pri rjavem mokarju, pa so zadnji trije členi enakomerno široki. V nasprotju z malim mokarjem lahko krajše razdalje preletijo. Ob njihovi prisotnosti se moka obarva sivo ter spremeni vonj in okus. Ker se ne more prehranjevati z nepoškodovanim žitom, ga pogosto najdemo v prisotnosti primarnih škodljivcev.

Koruzni molj (Sitotroga cerealella)

Metulj: razpon kril je 15 mm; od drugih pripadnikov te vrste ga ločimo po ostro odrezanem klinastem zadnjem delu kril.
Gosenica: velikost do 7 mm; rdečkaste barva, kasneje porumenijo in imajo rjavo glavo
Jajčeca: najprej bela, nato pordečijo, vidimo jih le s povečevalnim steklom; naenkrat se odloži 150 jajčec v zrnje ali njegovo bližino

Pojavlja se v skladiščih zahodnega dela Slovenije. Bolj aktiven je pri nižjih temperaturah, zato večino škode povzroči pozimi. Napada predvsem nepoškodovana zrna koruze in močna krmila, najdemo pa ga tudi na rižu in stročnicah. Gosenice požrejo kalčke različnih vrst žit. Napadejo le zdrava, nepoškodovana zrna. Na leto se razvijejo 2-4 generacije.

Močna vešča (Ephestia kuehniella)

Metulj: dolžina je 10-15 mm; razpon kril je 20-25 mm; prednja krila so siva s črnim vzorcem, zadnja pa so svetlo siva oz. belkasta 
Gosenica: doseže velikost do 15-20 mm; so umazano bele, roza ali zelenkaste s temno glavo 
Jajčeca: velikost 0,5 mm, bele barve

Najdemo jo v mlinih, skladiščih moke in v gospodinjstvih. V enem dnevu lahko 30 ličink zaprede 1 kg moke, kar lahko zamaši transportne poti v mlinu.

Krhljev molj (Plodia interpunctella)

Metulj: dolžina je 8-10 mm; razpon kril je 15-18 mm; zgornji dve tretjini prednjih kril sta rdečkasto rjavi s temnejšim vzorcem, preostali del sprednjih kril in zadnja krila so umazano bela in obdana z resicami
Gosenica: velikost do 10-16 mm; barva gosenice je odvisna od hrane (bela, roza, sivkasta, zelenkasta), njena glava je vedno temne barve; gosenica ima temne pege, iz katerih rastejo dlačice
Jajčeca: bele barve, ovalna; samica naenkrat izleže 60-400 jajčec 

Pri tej vrsti molja največ škode povzročijo ličinke, ki med plazenjem in prehranjevanjem za seboj vlečejo svileno sled in tako povežejo delčke hrane med seboj. Prehranjujejo se s suhim sadjem, mlekom v prahu, moko, oreščki, čokolado, bomboni, različnimi semeni, pasjo in mačjo hrano, krekerji, testeninami itd. Zlahka se splazijo v embalažo skozi izredno majhne odprtine, zato se pogosto pojavljajo tudi v trgovinah in doma. Prepoznamo jih po ”cik-cak” letenju. Te vešče letajo večinoma ponoči. Letno imajo 1-3 generacije.

Tobakova vešča (Ephestia elutella)

Metulj: dolžina je 12 mm; razpon kril je 15-20 mm; prednja krila so sivkasta s temnejšim vzorcem, zadnja pa precej svetlejša
Gosenica: velikost do 10-11 mm; rahlo rdečkasta ali rumenkasta s temnimi pikami in rjavo glavo

Poleg tobaka jo najdemo še na čokoladi, kosmičih in semenih, redkeje pa tudi na zrnju in moki.

Tekstilni molj (Tineola bisselliella)

Metulj: telo in krila odraslih so enakomerno zlato obarvana, na vrhu glave ima rdečkasto zlate dlake; razpon kril je 11 mm
Gosenica: velikost 12 mm; svetla oz. kremnobele barve
Jajčeca: velikost 1 mm; belkaste barve, ovalna 

Škodo na oblačilih najpogosteje opazimo na skritih delih, kot so ovratniki in manšete, včasih pa so ličinke tako aktivne, da jih vidimo med lezenjem po oblačilih ali po tleh pod močno okuženim pohištvom. Poleg oblačil in preprog se ta vrsta molja prehranjuje še z oblazinjenim pohištvom, krznom in volno, v naravi pa se hrani s cvetnim prahom, dlako, perjem, mrtvimi insekti in posušenimi živalskimi ostanki. Leglo lahko najdemo tudi v ptičjih gnezdih. Samice umrejo, ko odložijo 40 – 50 jajčec.