Ptiči

Ptice so lepa in osupljiva bitja, ki prispevajo k bogatenju okolice. Vendar obstajajo primeri, ko s svojo majhno ali veliko prisotnostjo pridejo navzkriž z modernim načinom človeškega življenja. Ptiči prenašajo bolezni, jedo hrano, ki je namenjena ljudem, povzročajo hrup s svojim sporazumevanjem, ter s svojimi iztrebki ustvarjajo tveganja za ljudi. V ptičjih iztrebkih je veliko hranljivih snovi, zato predstavljajo idealno gojišče za mikroorganizme. Iztrebki so najnevarnejši, ko se posušijo, saj se takrat drobni delci sprostijo v zrak in jih lahko nevede vdihavamo.
Najpogostejša bolezen je histoplazmoza, ki jo povzroča gliva Histoplasma capsulatum, ki se uspešno razvija v iztrebkih golobov (pa tudi drugih ptic in netopirjev). Ljudje in živali se okužijo preko spor, ki se prenašajo po zraku. Pogosto so simptomi ob infekciji zelo mili, znani pa so tudi smrtni primeri.
Čeprav je okoli ducat ptic, ki jih opisujemo kot škodljivce, si lahko spodaj preberete opise ptic, na katere v Sloveniji naletimo najpogosteje:

Golob (Columba livia)

Velikost: 30-35 cm
Teža: 275-550 g
Izgled: modro-sivo, rdeče in črno perje; razlike med spoloma so malo vidne
Habitat: Domačega goloba najdemo skoraj povsod po svetu. Ker veliko ljudi to ptico povezuje z mestnim okoljem, se mu včasih reče tudi ‘mestni golob’. Prav tako ga velikokrat najdemo na deželi, na primer na kmetijah. Gnezdijo na zgradbah in ostalih strukturah, večinoma na policah, podstrešjih ter na tramovih. Gnezda so narejena iz trave in vejic, vendar je v njih moč najti tudi različne smeti, na primer plastiko.

Golobi se najbolj množijo med marcem in julijem, čeprav se lahko množijo skozi celo leto. V leglu sta običajno dve sivo beli jajci, ki nista izleženi naenkrat. Inkubacijska doba traja približno 18 dni in mladički se operijo po približno 30 dneh. Presenetljivo je dejstvo, da lahko samica izleže naslednje leglo takoj, ko so prejšnji mladički stari le okoli 20 dni. To pomeni, da ima lahko en par tudi do 9 legel na leto.

Vrabec (Passer domesticus)

Velikost: 14-15 cm
Izgled: Samec je rjav s črnimi pikami, sivim oglavjem in zadnjim delom, belim okriljem. Samica je prav tako rjava, a ima siv hrbet. Od samca se precej razlikuje, zato je ni težko prepoznati, jo pa lahko hitro zamenjamo s sorodnikom poljskim vrabcem (kjer sta si samica in samec podobna). 
Habitat: Vrabci so drobne, najbolj poznane in najbolj prilagodljive ptice na svetu, ki zelo redko živijo daleč stran od človeških domov. Opazimo jih tudi v mestih, kjer se najraje zadržujejo v parkih.

Njihova prvotna hrana so bila semena, danes pa jih dopolnjujejo s človeško hrano, kot so kruhove drobtine in zelenjava. Mladiči dobijo za hrano male žuželke – pogosto listne uši.
Velikokrat gnezdijo v ali blizu človeških domovanj. Gnezda večinoma delajo samci, narejena pa so iz slame ali suhe trave. Lahko jih naredijo v hišnih luknjah, dimnikih, pod žlebovi in v podstrešjih. Gnezda prav tako lahko najdemo v grmičevju, bršljanu itd. Vrabci radi delajo gnezda tudi iz gnezd ostalih ptičjih vrst, na primer gnezd lastovke (Hirundo rustica) in navadnega hudournika (Delichon urbica).
Čas parjenja domačega vrabca je od aprila do avgusta. Samica ima praviloma 2-3 legla na leto. Valjenje traja 11-14 dni ter gnezdenje 13-15 dni, vsega skupaj torej en mesec, da se izvalijo mladi vrabčki. V leglu je običajno 4-6 sivo pisanih jajc, mladi domači vrabec pa lahko leta po 15 dneh.
Običajno se prehranjuje s semeni in ga lahko opazimo med žetvijo. V mestni okolici, kjer se lahko zadržuje celo leto, ga najdemo v skladiščih, živilskih trgovinah, kjer napadejo hrano ali predrejo ovoj. Še posebej jim diši pecivo, kruh itd. 
Njihova prisotnost tam, kjer se rokuje s človeško ali živalsko hrano, ali kjer je nastanjena živina, lahko privede do resnih zdravstvenih tveganj. V perutninski industriji naj ne bi bilo prisotnih drugih ptic kot tiste, ki se tam gojijo.

Škorec (Sturnus vulgaris

Velikost: 22 cm
Izgled: Črno perje z zelenovijoličnimi prelivajočimi se barvami. Pozimi se pojavijo blede lise. Samci imajo modrikasto osnovo kljuna, samice rožnato. Poleg tega se samica od samca loči tudi po značilnem rjavem obroču v očeh. 
Habitat: Škorca najdemo na poljih, gozdnih robovih, v svetlih in redkih gozdovih v bližini polj in sadovnjakov.
Je ptica selivka. Prezimuje v Sredozemlju. Iz prezimovanja se vrne marca.

Škorec je živahna, žlobudrava, družabna in simpatična ptica. V obdobju, ko ne gnezdijo, se družijo v jatah, ki v jesenskem času lahko obsegajo več tisoč ptic.

V pomladnih in jesenskih jutranjih urah poseda po vrhovih dreves in prepeva. Je dober pevec in dobro oponaša petje drugih ptic.
Število škorcev v zadnjih letih upada, v Sloveniji gnezdi do 100.000 parov. Najpogostejša gnezdišča so drevesna dupla, luknje v zunanjih stenah stavb in gnezdilnice.

Za spletanje gnezd uporabijo suho travo in malo mahu postlano s finim rastlinskim gradivom in perjem. V dveh leglih na leto so jajca svetlo modre barve. V prvem leglu je 5 do 6 jajc, v drugem leglu pa so 3 do 4 jajca. 
Za prehrano na tleh najde deževnike, polže in žuželke, na drevju pa sadje ter bezgove in grozdne jagode.
Ogroža ga kemizacija kmetijstva ter preganjanje in streljanje po vinogradih. Zaradi globalnega segrevanja so v Južni in Srednji Evropi čedalje hujše suše, kar povzroča pomanjkanje hrane.

Galeb (Laridae)

Galebi so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes). Živijo predvsem ob obali. Ponekod po svetu so se galebi premaknili v notranjost, še posebej med zimskimi meseci, ko se poveča število ptic iz celine. Pot v notranjost celine je pogosto pogojena z velikim številom domačih kompostov, kjer se hranijo. Ponekod jih lahko najdemo na tisoče: pri rezervoarjih, poplavljenih gramoznih jamah itd.

Njihova navada prehranjevanja na smetiščih in podobnih prostorih, je pripeljala do tega, da so galebi postali prenašalci mikroorganizmov, kot je na primer salmonela. Škodo povzročajo z onesnaževanjem vode, iztrebki na zgradbah, ladjah, perilu in ostalih mestih, kjer se lahko zadržujejo.

Srebrni galeb (Larus argentatus)

Srebrni galeb ali srebrna tonovščica je razširjen na morskih obalah ali ob izlivih rek v Evropi, Ameriki in zmerno topli Aziji. Je največji galeb v naših krajih, saj lahko zraste od 50 do 60 cm in tehta do 1 kg. Telo te ptice je pretežno bele barve s sivim hrbtom in sivimi krili, ki imajo črne konice, kljun pa je rumen z rdečo piko na koncu. Noge so rožnate barve. Enkrat na leto izležejo običajno 3 jajca, ki so olivne barve s temnimi pikami. Mladički zapustijo gnezdo po 35-40 dneh. Imajo izredno razvito komunikacijo. Sporazumevajo se z oglašanjem in govorico telesa.